ŠKEDNJOVEC
31. 8. 2019

Kljub slabi vremenski napovedi se nismo premislili in bili na koncu nagrajeni s krasno turo v lepem vremenu.

Dan prej vremenska napoved ni obetala nič dobrega; dež opoldne, popoldne pa še nevihte. Vse skupaj nekako ni šlo skupaj s tako dolgo turo. Ker pa je poletno vreme zelo nepredvidljivo in so tudi napovedi dostikrat nezanesljive, smo se vseeno odločili poizkusiti.

Tako smo se še pred svitom odpravili z zbornega mesta v Vižmarjih, se odpeljali preko Kranja, kjer smo pobrali še eno udeleženko ter naprej v Bohinj na planino Blato. Vmes se je naredilo lepo sončno jutro in nas osem udeležencev se je polno pričakovanj vzpenjalo proti planini Krstenici. Kljub pogovorom smo vmes nabrali še precej jurčkov. Na planini je bilo lepo, a so se zadaj proti Škednjovcu že videli težki sivi oblaki. Nismo se zadrževali. Redki postanki so bili res kratki, ker smo hoteli čimprej čimvišje. In res. Na sedlu ob vznožju zahodnega grebena smo na drugi strani zagledali kočo Planiko v soncu ter precej raztrgano oblačnost. Pomirjeni smo si vzeli čas za malico, nato pa se odpravili proti vrhu. Šlo je tekoče, a pazljivo. Tudi na vrhu nismo bili kaj več kot za skupinsko sliko. Ob povratku na sedlo smo nekaj modrovali o tem kam bi še šli, a na koncu smo se vrnili po poti vzpona. Naredil se je sončen dan in strah pred dežjem je bil že zdavnaj pozabljen. Po dobrih desetih urah smo se vrnili na pl. Blato.

Imeli smo popolno turo. Vreme nam je res služilo; sploh tisti sivi oblaki, so zelo olajšali vzpon do vznožja. Spet smo se prepričali, da so te bohinjske ture nekaj posebnega; tudi če trajajo več kot deset ur, imajo še vedno neko lahkotnost in romantiko in so zato drugače doživete. Čudovito.

 

vodja ture:

Andrej Stuchly

 

Naja