VRH KORENA  25.05.2019

Dan mladosti je bil letos kot se spodobi: sončno, nič hudega sluteče lahkotno brezmadežno jutro je roko podalo temačnemu opoldanskemu nebu, do roba polnemu težkih oblakov. Mladostno upanje in pogled kvišku z ramo ob rami z odločnostjo in zadnjo besedo prvih svinčenih deževnih kapel.

Ki pa planincev PD IMP niso ujele! Ker v nas poleg mladostne zagnanosti tiči tudi kanček preteklih (mokrih) izkušenj, smo odhod z dokaj pozne 8. ure prestavili na bolj marljivo 6. uro zjutraj. Kar se nam je bogato obrestovalo. Krvavec se je kopal v sončnih žarkih in na trenutke prav pregovorno vroče majsko jutro se je le počasi, a vztrajno in gotovo oblačilo. Vrh Korena smo dosegli še v enem od zadnjih trenutkov, ko je le-ta dopuščal razgled na sosednje vršake. 
Ko smo se vračali, je bil pogled za nami iz trenutka v trenutek bolj slikovit: mešali so se odtenki sivih, zadimljeno modrikastih barv, vrtinčili težki oblaki in podile meglice. Le pred nami je upanje dajalo svetlo nebo nad dolino. Živahen korak se je umiril šele  za mizo pri Ambrožu, ko je bila streha nad glavo na dosegu roke. In tam smo ob pijači razvili debato: izletu in vremenu, izkušnjah in peripetijah, naukih in spoznanjih. O življenju in sploh o vsem.
Dragi moji, hvala vam. Bili ste več kot odlični.

              Ines

              Lily