Gremo skupaj v visokogorje

KLEMENČA JAMA

19.- 20. 9. 2020

Letošnje druženje pod naslovom Gremo skupaj v visokogorje smo izpeljali na Klemenči jami, idilični planini nad Logarsko dolino. Na to lokacijo smo se vrnili po osmih letih, vendar pa nam je bilo tokrat vreme bolj naklonjeno, zato smo lahko izpeljali vse svoje cilje. Organizacijo sta prevzela Blaž in Neža, Andrej pa sem bedel nad tehnično izvedbo.

V soboto se nas je zgodaj zjutraj trinajst udeležencev pripeljalo do izhodišča pri Domu planincev v Logarski dolini, od koder smo se najprej povzpeli do koče na Klemenči jami, kjer smo pustili del opreme, nato se odpravili na turo za prvi dan - Ojstrica po Kopinškovi poti. Na pot smo se odpravili vsi skupaj, saj letos zaradi homogenosti prijavljenih udeležencev ni bilo potrebe po delitvi na dve težavnostni skupini. Jutranja megla se je proti Škrbini razkadila in nastal je lep sončen dan. Čeprav je pot zelo zahtevna in zavarovana izkoristi lažje prehode in se lepo vije proti vrhu. Tam je pihal močan mrzel veter pa tudi sonce ni imelo več tiste prave moči, kar je znak, da je poletja nepreklicno konec. Po zasluženi malici in gasilski fotografiji smo sestopili preko Škarij, se povzpeli še na Rjavički vrh nato pa počasi le pribremzali do koče, ki se je izkazala z gostoljubnostjo. Ker je bila »noč še mlada« smo si popestrili večer tudi s kitaro in pesmijo.

Drugi dan je bilo že takoj zjutraj lepo. Po zajtrku smo se mimo tadebelega macesna povzpeli na Strelovec, ki je bil v soncu res lep razglednik. En udeleženec se je vrnil proti koči, ostali pa smo nadaljevali naprej proti pastirskemu stanu v Utah, do koder so težave večinoma le orientacijske, a je pot zelo slikovita. Drobna lesena hiška, ki je delo dveh velenjskih alpinistov, stoji pod ogromno previsno steno ustvari res idiličen ambient. Nadaljevali smo naprej proti vrhu Ut, do koder je bilo treba prej najti še prehod na greben. Nato smo poplezavali bolj ali manj vzdolž grebena, gor-dol, a nas je končno le pripeljal na Krofičko. Tu je bilo brezpotnih ugank konec in po markirani poti smo se spustili nazaj do koče, pobrali preostale stvari, se še zadnjič malo poslikali in se tik pred mrakom odpravili v dolino.

Letošnji »Gremo skupaj v visokogorje« je spet zelo dobro uspel. Idealno vreme, dve dobri turi, prijazna in gostoljubna koča, predvsem pa zelo homogena skupina udeležencev je pač zagotovilo upeha. Imeli smo se lepo, za naslednje leto pa že imamo plane in zato …

… komaj čakamo!

Andrej Stuchly

Naja1  Naja2